V vsakem primeru si zasluzi Randijevo milijonsko nagrado za paranormalne sposobnosti. Razen ce velja le za ljudi. Sicer sem prebrala pogoje in je treba delat v kontroliranih okoliscinah pod strogim znanstvenim nadzorom, tako da ne vem, ce se kvalificira. [Mogoce bom zacela igrati sportne stave...]

Ker nimam casa, da bi preverila vse mozne vire o Paulu (mogoce tale zapis v prihodnosti dobi kaksno razsiritev), bom samo zapisala nekaj svojih misli, ko ze nihce ni dolgo nic na desno napisal, pa da ne bo vse tako prazno in mrtvo vrocinsko poletno dopustnisko.

Torej: ce se Paul odloca popolnoma nakljucno, je verjetnost, da bi zadel zmagovalce vseh 8 tekem, 1/2^8, kar da 1/256, kar je priblizno 0,4 % (ce ne stejemo, da so mozna tudi izenacenja - ker ne vem, kako je izgledalo glasovanje hobotnice). Tudi ce se ne odloca nakljucno (recimo, da mu vzgojitelj kaj namigne ali pa so hobotnice dalec bolj sposobne, kot smo si kadarkoli predstavljali), je tole kar impresivno. Seveda gre (verjetno*) za nakljucje, navsezadnje tudi na sportnih stavah - na listku z desetimi (?) tekmami - kdo kdaj kaj zadane...

Vsekakor zelim Paulu vso sreco med spanskimi poslovnezi (bojda so ga ali ga bojo odkupili od razjarjenih Nemcev).

Kaj pa vi mislite? -> Pojavila se je ze zanimiva teorija, da so mu dolocene barve pac bolj pri srcu. Ko bo cas, grem preverjat zastave in tekmece. Pa seveda preverit, ali je Paul res vse prav napovedal ali so me spet naf***ale ljudske govorice in nesposobni novinarji na najbolj klikanem slovenskem spletnem portalu.

*Hocem verjeti. da so hobotnice bolj pametne in imajo to, cemur bi ljudje rekli nadcutno zaznavanje. In z veseljem jih neham jesti, ker mi ze itak niso prevec okusne.

Kot da bi delali raziskavo na meni: clanek na 24ur.com (ne morem podati tocnega linka, ker je pravkar crknila vecina interneta) pod Zanimivosti opisuje prednosti tistih z veliko ritjo, majhnimi joskami, ozkimi boki, cokatimi nogami, VELIKIM NOSOM, velikim stevilom pigmentnih znamenj in se bi se kaj naslo. Ne morem ravno reci, kaksne so psihosocialne prednosti (ko malo zrastes in se skoraj znebis problemov s samozavestjo, ni vec tako hudo), sem pa baje biolosko 6-7 let mlajsa, ker imam daljse telomere, imam boljsi krvozilni sistem, ker rit proizvaja nek hormon, ki pobira slab holesterol ali nekaj podobnega, velik nos mi filtrira 7 % vec necistoc, imam debele mocne nikoli zlomljene kosti in zato manj moznosti za razvoj osteoporoze. V glavnem: zivela bom vsaj 120 let in plesala na Strletovem grobu!!!!!! (ce me ne zbije avto)

Poanta: ne da bi cemurkoli od tega zelo verjela. le smesno in cudno je, da so opisali tocno moje telesne lastnosti, razen velikih strlecih uses, za katere sumim, da jih nimam, vam pa dovolim, da razsvetlite morebitno pomoto.

Aha, link, ker net ni delal samo v nuklearki:
http://24ur.com/specialno/nega_in_zdravje/velika-rit-za-vaso-dobrobit.html

Pa se to: po neki teoriji o lepoti naj bi bili evolucijsko nagnjeni k temu, da nam je privlacno to, kar je/bo zdravo ali imelo zdrav narascaj. Ocitno teorija ne drzi, ker se zgoraj nasteto smatra za pomanjkljivosti (razen velike riti, ki je vsec vecini tipov - tudi tu prijazno dovoljujem, da razsvetlite mojo zmoto)... Ali pa gre res vse "cu grunt", kot bi rekel moj stari ata, ki je zelo moder moz.

Svoje prvo nocno delo v zivljenju sem si malce olajsala - namesto zahtevanih treh dni (petek, sobota in nedelja) sem opravila samo z dvema, v nedeljo pa raje nisem preizkusala svojega ze precej nacetega bioritma in telesne bolezenske slike. Koncno malo sonca, da mi izzene bledico (in mozolje) z lic! Kar se tice nocnih, niti niso tako slabe, le jutro, ki jim sledi in ki naj bi bilo spalno, je bolj zanic, da ne govorim o celem dnevu, ki ga neprespanez predrema s pomocjo obilice cokolade, potem pa spet jovo na novo veselo na delo do ranih zlatih ur. Drugace nic novega ne v Krskem, ne na splosno - nic takega, kar bi kogarkoli, ki ni od tu, sploh lahko zanimalo. Mogoce v roku nekaj mesecev priredim Obisk Krskega II. Ko me bodo nehale pestiti kronicna utrujenost in navelicanost in brezvoljnost...

Prebrala sem Feynmana (v slovenscini), ki se ne sali, in ze najmanj stotic ugotovila, da res nisem fizik, ne po dusi, ne po telesu, ne po razumu. Samo diplomski listek nekaj laze. Nekaj prijaznih ljudi me je seznanilo z dejstvom, da se bo izpraznilo mesto knjiznicarke v Fizikalni knjiznici. Po milisekundnem premisleku sem ugotovila, da bi mi bilo vecino casa grozno dolgcas in da mi verjetno ne bi dali sluzbenega stanovanja. Torej odpade.

Bodo novopeceni dohtarji organizirali kaksno proslavo ali vsaj skromnejse obelezenje dviga osebnega dohodka?

Na kolesu pri minus sedem pa ze malo zebe (in zelo brije po licih), se posebej, ce je clovek butast in si oblece precej tanke hlace. V za kolesarje precej neprijaznem Krskem, kar sem ze veckrat omenila, zaenkrat se nisem imela drasticnih incidentov z ostalimi udelezenci v prometu, razen da me je zadnjic skoraj zbil tovornjak (iz stranske ceste mi je zapeljal tocno pred kolesa - samo zavoram in hitrim refleksom se imam zahvaliti, da iz mene se ne rastejo macehe) in da me ob najmanjsi mokroti na cesti zmeraj posteno zalijejo in umazejo, ker me mimovozeci prisilijo, da se umaknem na skrajni rob ceste - seveda poln luz. Nekaj zdrsov na zmrznjeni podlagi pa sem si zaradi brezglavega zaviranja brez abs pridelala kar sama. Sicer ze imam novo kolo, ampak je tale stari jako dobro zimsko profiliran, zato ga bom to zimo se obdrzala (plus se manjsa nevsecnost: novo je parkirano doma in se mi ga ne da vlacit po vlakih v Krsko). Potem pa ga bom prislonila ob kontejnerje in cakala, da ga odpeljejo cigani (*Romi za novodobne kakosezerece smotkote, ki nimajo pametnejsega dela, kot da se vpiknejo ob vsako diskriminatorno omembo) - verjetno najvec kaksen dan, saj skoraj vsak dan delajo obvoze po smetiscih z razmajanim velikim kombijem. Pravzaprav delajo obhode tudi po blokih, ce so le kje kaksna odprta vrata. Zdaj sicer raztrosam govorice, ker jih se nisem videla na delu, ampak rajsi preventivno verjamem sosedom in dosledno zaklepam vrata kolesarnice.

Pri Martini na zuru za 21 je bilo super, zatorej sem se odlocila, da vas na pomlad povabim na obisk - pijaca, predvsem zganje, se kar hitro nabira in bo treba malo izpraznit zaloge. Trenutno imam okrog pet litrov nad 40 % svinjarij, pa se vsakih 14 dni dobim kaksno novo flaso. S pirom sem pa res bolj na tesnem...

Ker se mi z veliko hitrostjo priblizuje zakljucni izpit, kar pomeni, da se bi bilo treba veliko uciti, se bom verjetno precej pogosto oglasala in pisarila ter pojamrala o starih/novih problemih s kopalnico, ogrevanjem, hrano in pranjem.

Recept za zazgane kekse, ki ga znam na pamet, razen kolicino masla moram iti preverit (*ponavadi delam s polovico mase):

V veliki skledi zmesas 35 dag mehke moke, 10 dag moke, malo sode bikarbone (ali pecilnega) in scepec soli, 19 dag belega sladkorja, 19 dag rjavega sladkorja, 300 g masla, 2 jajci, 300 g narezane jedilne cokolade in 250 g narezanih mandljev. (*Rezanje mandljev je zamudno tecno opravilo, zato jih vecino do dolocene mere zmeljem s palicnim mesalnikom - nekaj se jih zdrobi, nekaj pa ostane vecjih kosckov.)

Z rokama oblikujes diske (?ploscice?) premera 5 cm ali malo vec, nisem ravno dobra pri ocenjevanju razdalj... Aha, prej se se namatras z gnetenjem testa. Peces na peki papirju na 175 °C. Stevilo minut je odvisno od kakovosti pecice in zeljene stopnje zazganosti, v navodilih pise od 10 do 12 minut. Lahko pojes se vroce - so odlicni, le precej se drobijo.

Dober tek! (ker sem izdala tudi majhne skrivnosti malih kuharskih mojstrov brez vegete, bi moralo kar dobro uspeti)