Recept za zazgane kekse, ki ga znam na pamet, razen kolicino masla moram iti preverit (*ponavadi delam s polovico mase):

V veliki skledi zmesas 35 dag mehke moke, 10 dag moke, malo sode bikarbone (ali pecilnega) in scepec soli, 19 dag belega sladkorja, 19 dag rjavega sladkorja, 300 g masla, 2 jajci, 300 g narezane jedilne cokolade in 250 g narezanih mandljev. (*Rezanje mandljev je zamudno tecno opravilo, zato jih vecino do dolocene mere zmeljem s palicnim mesalnikom - nekaj se jih zdrobi, nekaj pa ostane vecjih kosckov.)

Z rokama oblikujes diske (?ploscice?) premera 5 cm ali malo vec, nisem ravno dobra pri ocenjevanju razdalj... Aha, prej se se namatras z gnetenjem testa. Peces na peki papirju na 175 °C. Stevilo minut je odvisno od kakovosti pecice in zeljene stopnje zazganosti, v navodilih pise od 10 do 12 minut. Lahko pojes se vroce - so odlicni, le precej se drobijo.

Dober tek! (ker sem izdala tudi majhne skrivnosti malih kuharskih mojstrov brez vegete, bi moralo kar dobro uspeti)

Pa ne na obisku pri meni 30. oktobra, da ne bi kdo prehitro (in napacno) sklepal!

Vceraj smo si privoscili gruzijske okuse, ob naslednji priloznosti pa gremo preizkusit, kako pece mongolski zar. V prijetni majhni gruzijski restavraciji se je kot ze tolikokrat izkazalo, da je najboljsa stvar meso. Prijaznemu sefu smo napol obljubili, da se pridemo - ker je treba preizkusiti se preostalo cetrtino iz jedilnega lista... Kako je fajn, ko imas placo!

Kar se tice krskega obiska, bo v petek zvecer ali pozno popoldne pred pokopaliskimi vandranji. Podrobnosti sledijo po mejlu.

Pred kaksnim mesecem se mi je odprl nov svet. Videla sem stvari v morju, ko sem plavala; pa ne samo plasticnih vreck, utopljenih podgan in dreka, ampak zive plavajoce stvarce (ribe) in zive pritrjene stvarce (spuzve, alge, trdozive? - zelo zelo pozabila srednjesolsko biologijo...), poleg tega bi lahko gledala lustne tipe na plazi, ce bi jih bilo kaj naokrog. Ce mi kdo vrze zogo v glavo, moja prva misel ni vec: "Oh, sit, ocala!!!" Lahko si kupim super draga soncna ocala in ne placam celega vraga se za menjavo stekelc. Izgledam malce manj piflarsko knjiznicarsko pridkano postirkano dete. In nos sploh ni pridobil na velicastnosti, zdaj ko ni vec zakrit!

Skratka: edina stvar, ki me se mori, je to, zakaj sem bila taksna budala, in bila cel cas prepricana, da jaz tega hudica ze ne spravim v svoje oci. Sicer moj vid se vedno ni perfekten, dalec od tega, zdi se mi, da so lece celo poslabsale mojo dioptrijo, ampak obcutek svobode pri sportnih aktivnostih in videti ribice v morju odtehtajo vse mozne komplikacije (glede na to, da sem precej nehigienicen clovek in da nosim lece precej vec casa, kot bi bilo dnevno priporocljivo, lahko, da me cakajo se kaksne tezave). Priporocam vsem, ce sploh se obstaja kaksen meni podoben idiot, ki lepote tega zelo pomembnega izuma ni dokril ze davno pred mano.

Kar se tice mojega potopisnega, predlagam enkrat naslednji teden popoldne (od 7. do 10. 9.). Nekaj sladkarij je se ostalo in v soboto se nobena ni bila pokvarjena.

Nekaj novih (vsaj zame) o CN, ampak se je bolje slisalo v hrvascini:

1. Chuck Norris je edini èlovek, ki je preživel abortus.
2. Zakaj Chuck Norris nima oceta?
Noben si mu ni drznil jebati matere.

A bi potem kdo sel ta vikend v Izolo?

Ni prijetno, ker si moras cel cas drzati kiklo z roko, da kak mimovozeci ne zavije s ceste (no, pravzaprav, da ne vidi mojih gat). Ker je poletje, je treba nositi kratke kikle - kratke pomeni okrog kolen. Kar se tega tice, sem nekje 15 % Strleta...

Obeta se kup potopisnih, obletnica absolventskega izleta in ogromno toce z mocnimi vetrovi. Tistim, ki niste prisli poslusat K***ine, je lahko zelo zal, saj je postregel s slastnimi dobrotami z zara.

Lepo dolgo vroce poletje vam zelim!