Ker se enim nikakor ne da dopovedati, da so v polovici sobe samo gosti in da se tam od njih pricakuje temu primerno obnasanje. Ker se stvari ni dalo urediti ne z lepimi ne z grdimi besedami in ker se je neslavno koncalo, do nadaljnega (vsaj do konca septembra) v 325 ne bo zurov. Za tiste, ki jih ni bilo oz. so ze sli: nic pretirano hudega se ni zgodilo, samo jaz imam poln k**** tega, da ne morem sprosceno uzivati v zurih, ker moram biti cel cas na prezi in teziti neodgovornemu folku, kar sicer zelo nerada pocnem, ceprav se mogoce zdi, da ob tem uzivam. Ja, taksne smo pac babe: smotane tecnobe brez vsakega smisla za humor.

In nikoli vec ne ostanem v Ljubljani do sobote! Najprej se zrtvujem za zur in odpovem hribom. Potem se po triurnem spancu skoraj dve uri prekladam po zelezniski, ker ob jebenih sobotah ni nobenega kurcevega vlaka ali avtobusa. Potem grem na EuroCity, ki me stane celo premozenje. Kljub predragi karti na vlaku zmrzujemo. No, zdaj sem na Stajerskem in je skoraj vse kul - samo se za jest dobim, pa bo. Saj je cisto lep nov dan.

Kanduc je sicer nekaj govoril o povecani storilnosti, kadar se vrnes iz potovanj, a pri meni taksnega efekta zaenkrat se ni bilo opaziti. Ce pa nimam nic za delat. Veliko raje bi bila doma, kjer lahko vsaj pecem pecivo. Do petkovega zura je se dalec. Vmes naj bi me sicer cakalo se nekaj intenzivnega ucenja (ce se bo Strle zacel oglasati na telefon in mi prinesel zapiske...), cemur se bom verjetno poskusala izogibat.

Potopisna predavanja bodo. Kanduceve slikce iz Indije mogoce ze v petek na zurcku za rojstne dni, mojih nekaj slikc v kombinaciji s tajskim pivom in nekaj hrane pa kaksen teden ali dva kasneje, ker moram najprej sploh priti do fotografij.

Kaj bomo jedli na zuru? Poleg raznoraznih cipsov, kokic in prestic v kombinaciji z nadvse hranilnim (in redilnim) pivom predlagam cokoladni fondi s sadjem. Bi slo, slavljenca? Ce ne, pa tudi v redu. Vsekakor poskrbita prosim za veliko dobre hrane, recimo oblozene kruhke, tortice... Joj, cedalje bolj razvajeni postajamo. Kmalu ne bom vec prisla na zur, ce me tam ne bo cakala cela vecerja s petimi hodi, aperitivom in sedmimi sladicami. Mimogrede: a sploh kdo pride (ali bom lahko vse sama pozrla)?

Upam, da ste vsi prejeli vabilo na zurko za moj rojstni dan, ki je bil nekoliko casa nazaj. Zaradi raznih sluzbenih obveznosti je zal zurka na petek; upam, da to ni prehud problem. Vabilu se zdaj pridruzuje tudi Kanduc, ki ma pa glih tam okoli rojstni dan.

Torej, ce povzamemo: 22.2 po 19h ste vsi lepo vabljeni k Barbari v trojko na zurkico, v Kanducevem in mojem imenu. Zaradi kolicine hrane in pijace, ki jo rabimo, mi prosim se tisti, ki niste, sporocite, ali imate cajt za ga zurat na omenjeni dan :)


Do takrat se pa fajn mejte in bodite pridni.

Vam vsem zelim cim prijetnejse pocitnice in veselo pustovanje. Shranite maske, ker bomo v torek, 19. 2., ponovili lanskoletni maskirani raztur z absintom, saj letos nocem izpustiti maskarade.

Ce me strpajo v dosmrtni zapor (recimo, da mi bo kdo podtaknil drogo), naj me prosim pride kdo resit! Ce umrem, zapuscam radio in knjige v 325 Aleksandri. Ce ostanem dol, lahko pridete kdaj na obisk. Ce pridem nazaj, bom mogoce imela potopisno predavanje (s slikami, hrane verjetno ne smes prenasati po avionih). Ze vnaprej se opravicujem, ker ne bom prinesla nobenih kicastih spominkov za prijatelje. Pac nisem taksne sorte, da bi tri dni krizarila po bazarjih iscoc kipce, rutke, verizice...

Uzivajte v snegu in mrazu!

Zdaj, ko smo se vsi bolj ali manj srecno pretolkli skozi odstevanje do 2008 (zaenkrat nimam nobenih podatkov, da kdo tega ne bi do- in prezivel), se bi spodobilo kaj lepega napisati semle. Ker pa je pisanje po mojem mnenju ogledalo zivljenja (in duse), bo lepega, dobrega, prijaznega in pocukranega bolj malo. Sicer pa smo se verjetno vsi preobjedli "industrijsko proizvedenih" novoletnih voscil, s katerimi sluzita Mobitel in Simobil (ja, cedalje vec vas je, prasci, nikogar vec ne poklicem!)*, ter cokolade v vseh oblikah.

Praznike nam je prijetno popestrila soseda, ki je zacela v luci dobrih medsosedskih odnosov napeljevati bodeco zico okrog hise, kar pa vseeno ne ustavi njenega psa, da ne bi sral po nasi zelenici. Ne ustavi niti smradu, ko v kotu dvorisca (ki seveda meji na naso parcelo) kuri vseh sort odpadke, najraje smrdeco plastiko, potem pa ostanke vozi v hosto mojega strica. Upam, da imate boljse sosede. Za praznike me ljudje zmerom presenetijo, ponavadi negativno, predvsem s hinavscino, neumnostjo in zal, tudi z zlobo. K sreci clovek v svojem obnasanju vecinoma ne opazi taksnih slabosti, drugace bi se zelo neprijetno presenecala se sama, potem pa bi se tudi meni odtrgalo in bi kar sebe zacela ovijat v bodeco zico...

Prijetno v 2008!

*Tistim, ki jim nisem odgovorila na sms-e: drugo leto mi jih ne posiljat, ker imam potem samo slabo vest, ko ne uspem odgovorit 500 sporocilcem za rojstni dan, bozic in novo leto. Dvomim, da kdo od njih tole bere, ker ne vejo, da stran obstaja, ampak si moram dati duska.